Iskanje      Pišite nam
 
Uporabnik: Geslo:     
 Prireditve  Članki:
17.06 - 31.08.2019
Poletno branje in vrečke poletnega branja
01.07 - 31.08.2019
Izposojna razstava
01.07 - 31.08.2019
Poletna razigranost
01.07 - 31.08.2019
Zvone A. Čebul, zbiratelj: V poletu skozi Šoštanj
01.07 - 31.08.2019
Poletno branje

 Športne prireditve
20.07 - 21.07.2019
[planinstvo] Planinska tura Škednjovec (2309 m), Mali in Veliki Draški vrh (2243 m)
20.07 - 21.07.2019
[planinstvo] Planinski izlet Planina Krstenica in Viševnik (2050 m)
10.08 - 11.08.2019
[planinstvo] Planinski izlet in tura v Naravnem parku Ela (Davos - Švica)
17.08 - 24.08.2019
[planinstvo] Planinski tabor za osnovnošolce ČEZSOČA 2019
25.08.2019
[planinstvo] Planinska tura Kamniška Bistrica (600m) – Kalška gora (2047m)

 Nove spletne strani
PGD Šoštanj - mesto
Župnija Šoštanj
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj
Gostilna Acman
MKC Šoštanj
 Najbolj obiskane
Krajevna skupnost Šoštanj
Muzej usnjarstva Šoštanj
Stojan Špegel
PGD Šoštanj - mesto
Župnija Šoštanj

 Mali oglasi
  Trenutno še ni oglasov...

 ANKETA

Ni aktivne ankete!

Prikaži ostale ankete »


 VREME

 Pošlji povezavo 
VSE šport kultura, umetnost gospodarstvo šolstvo
kronika lokalna samouprava turizem, zabava religija splošno

V zadnjem hipu rešen iz jezera
11.01.2008, Vladimir Jerman, 2627 ogledov, 0 komentarjev 
Zunanja povezava:  (kliknite ikono)

Slovenske novice, Pet 11.01.2008

V zadnjem hipu rešen iz jezera

V torek zvečer, že v temi, se je za racami na poledenelo Družmirsko jezero pognal nemški prepeličar Ari in padel v luknjo odmrznjene vode — Samemu ni uspelo nazaj, pa se je njegov gospodar, 47-letni Robert Borovnik, na bregu slekel in ga šel reševat — Udrlo se mu je, v vodi je s komolcem razbijal led in prišel do psa — Zavoljo izčrpanosti obeh je Ari žalostno utonil — Robert pa je plaval v krogu, dokler ga nista s kolegi odrešila gasilca Boris Goličnik in Nejc Kortnik

Družmirsko jezero, ki mu pravijo tudi Šoštanjsko, je začelo nastajati v premogovniški ugreznini leta 1975. Med vsemi šaleškimi jezeri ima največje pojezerje, s povprečno globino 24 metrov velja za najgloblje v Sloveniji. Pred petimi leti so mu namerili največjo globino 72,8 metra. Zaradi izkopavanja lignita bo še naraščalo, tako da bo čez ducat let največje v Šaleški dolini. Že zdaj ga čislajo sprehajalci, pa tudi ribiči in lovci.
Reševalni podvig

»Nisem bil doma, nekaj smo delali v Skornem pri Šoštanju. Pokliče me Franc Hriberšek, poveljnik PGD Topolšica, da je dobil obvestilo o človeku v jezeru. Obvestil sem poveljnika našega PGD Justina Hudobreznika, ki je bil v gasilskem domu, in obvestil sem regijski center, da je sprožil pozivnik in je stekla akcija,« pove Boris Goličnik, predsednik PGD Šoštanj, ki je tudi usposobljen za reševanje iz vode. Vedel je, kako zelo mrzla je zdaj jezerska voda, a časa, da bi skočil po neoprensko obleko, preprosto ni imel. Dobro se je zavedal, kako so minute dragocene za življenje človeka v poledenelem jezeru: »Oblečen v delovni kombinezon sem peljal naravnost na kraj nesreče.«

Okoli 17.20, ko je Goličnik zvedel za nesrečo, je bila že tema.

Štirinajst gasilcev je prihitelo na breg. Goličnik se je navezal na vrv, kolegi so mu pripravili tridelno, devet metrov dolgo lestev: »Potiskal sem jo po ledu pred sabo. Led je bil tanek, pod mano je kar pokalo. Grozeč, neprijeten občutek.«
Spotoma je Goličnik moškega, ki je plaval kakšnih 40, 50 metrov od brega v vodni luknji sredi ledu, spodbujal, naj zdrži ter da ga bodo kmalu spravili ven: »Ko ga je lestev dosegla, sem mu rekel, naj se je prime, da ga bomo potegnili ven. Fantje na bregu so napeli vrv, na katero sem bil privezan. Plavajoči je malo prilezel na lestev, pa ni imel moči, in se je spustil. Ni se zmogel držati lestve, tako da je, ko so jo potegnili, zdrsnil nazaj v vodo. Dojel sem, da ga ne bomo dobili ven drugače, kot da grem tudi jaz v vodo in ga pomagam spraviti gor na led. Po lestvi sem se priplazil bližje k njemu. Še preden sem prišel do konca lestve, se je led vdrl in sem padel v vodo. Ko sem čofnil, je njega odneslo malo stran, morda pet metrov. Rekel sem mu, naj še malo zdrži in poskusi priti do roba ledu.«

Med opisanim dogajanjem so na bregu že pripravili Nejca Kortnika, ki se je po ledu potiskajoč nosila pred seboj že približal: »Mož se je prijel za ta nosila, jaz sem ga pomagal potisniti iz vode na led. Potem so ga fantje z vrvjo potegnili na breg, nakar še mene.«

Poveljnik Hudobreznik je že pri izvozu aktiviral reševalce, tako da je močno podhlajenega Roberta Borovnika na bregu že pričakal rešilni avtomobil in ga odpeljal v bolnišnico Topolšica.

Reševalna drama se je odvijala na kraju, kjer je voda globoka približno 20 metrov, morda še več. Goličniku je led prizadejal nekaj podplutb in tudi prehladil se je.

Izčrpani Ari utonil

V bolniški postelji je svoj dramatični doživljaj, ki bi ga lahko stal življenje, 47-letni Robert Borovnik iz šoštanjskega naselja Florjan takole obnovil: »Od doma sem s psom nemškim prepeličarjem Arijem odšel okrog pol petih. Pri koči ob jezeru je bil lovski kolega. Midva z Arijem sva se šla sprehodit po nasprotnem bregu. Ko je Ari zagledal race, ki so plavale v luknji odmrznjene vode med ledom, se je po ledu pognal proti njim. Takoj sem mu zažvižgal komandi Nazaj! in Sem! Ampak to je lovski pes in ima strast. Hoteč do rac je padel v vodo. Potem se je matral, da bi prišel ven. Gledal sem ga z brega, pomagati mu nisem mogel.«

Arijeve drame na jezeru Robert nikakor ni opazoval z lahkim srcem. Trinajst let sta prijateljevala in se močno navezala. Po mobilniku je poklical lovskega kolega pri koči onkraj jezera: »Sem ga poklical: 'Pes je padel v vodo, v vodi je že dvajset minut, ne more priti ven! Pridi na to stran, jaz grem probat rešiti psa po ledu!'«

Borovnik – ki si je z delom v rudniku že zaslužil upokojitev – je korenjak in razsoden mož. Obleka ga bo pri reševanju le ovirala, je presodil, zato se je na bregu slekel. Obdržal je vsega spodnje hlače, majico in srajco. Tudi škornje je sezul, le nogavice je obdržal.

Previdno se je po ledu napotil k Ariju: »Ko je led začel pokati, sem točno vedel, da se bo udrl – ampak tedaj sem bil praktično že pri psu. Res se je led udrl, zaplaval sem v vodi. Na vso moč sem začel klicati kolegu, ki je že stal na bregu, naj pokliče pomoč.«

Skoraj zmrznil

Trije metri ledu so še ločili gospodarja in njegovega psa: »S komolcem sem prebil led do psa. To je trajalo morda deset minut. Pes je priplaval k meni. Voda je bila tako hladna, da psa, ko sem se skozi led pretolkel do njega, nisem imel moči ven dati. Oba sva bila že tako izmučena, da je utonil zraven mene ...«

Borovnik se je vseskozi zavedal, da mora ostati pri zavesti: »Da moram plavati, migati, ne smem priti pod led, da ne zgubim orientacije. Zato sem plaval v krogu. Potem so prišli gasilci.«

Mrzla voda je merila komaj kakšno stopinjo nad lediščem. Ocenjuje: »Pol ure do štirideset minut sem bil v vodi. Špikalo me je v prste, sem čutil, da počasi izgubljam občutek. Zato sem plaval. 'Ne smem nehat migati,' sem si dopovedoval.«
Mraz ga je še bolj stisnil, ko so ga gasilci iz vode odrešilno z nosili potegnili na breg: »Z mene so spodnje hlače in srajco kar zrezali, da so me z brisačo lahko pobrisali in zdrgnili.«

Srečno rešeni Borovnik si je zapomnil tudi tole: »Zdravnik mi je povedal, da so mi tukaj izmerili telesno temperaturo 32 stopinj. Ko sem prišel iz vode, sem imel mogoče še manj. Če nimaš močnega srca, tega ne zdržiš, je rekel zdravnik.«
Robertovo prisebno ravnanje, takrat ko mu je šlo najbolj za nohte, so pohvalili tudi zdravnik in gasilci. Hvaležen je kolegu, ki ga je bodril z brega, potem pa seveda predvsem gasilcem: »Vsa zahvala šoštanjskim in topolškim gasilcem za požrtvovalnost. Ne morem reči, koliko bi še zdržal. Ne bom pa pozabil, ko so prišli, da mi je bilo takoj veliko lažje.«
Še v torek zvečer, takoj ko so zvedeli, kakšno gorje je prestal, so k Robertovi bolniški postelji pohiteli žena, sin in hči. Vsi presrečni, da je preživel tako hudo preizkušnjo.

Le ko beseda nanese na Arija, Robertu solze silijo na oči. O njem velja povedati: »Bil je izšolan za vodno delo. Iz vode je raco prinesel ali pognal, če je bilo treba. Ko je bil mlad, leto star, se mu je podobno naredilo, ampak je prišel sam ven.« Kaj vse je znal: »Nemški prepeličar serec – zgoraj rjav, spodaj siv, bel rep – je bil, s plečno višino 56 centimetrov. Vrata v hiši je znal vsa odpirati. Pes je bil tak, da samo govoriti ni znal. Ko pa je raco videl, mu je film poknil.«


8.1.2008 - novica: Lovcu se je udrl led na Družmirskem jezeru  


 
Povečaj Povečaj
Povečaj Povečaj
 
Omenjene organizacije:
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ-MESTO
 

 Komentarje lahko dodajajo samo registrirani in prijavljeni uporabniki portala.

Registriraj se »

Prijavi se »

 Vreme
Kliknite za vreme
 Oglaševanje
Muzej usnjarstva na Slovenskem
MKC Šoštanj
Elektra Esotech na Facebooku
Spletna prodajalna www.copati.com
Sprehajalno-kolesarske poti ob Družmirskem in Velenjskem jezeru
Krajevna skupnost Šoštanj
Oglaševanje na Portalu Šoštanj.info
 
 
    ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN (21.07.)
 
21.07.1976  Zgodilo se je ... 21. malega srpana 1976
21. julija leta 1976 so Šoštanjčani dobili nov zdravstveni dom;
 

- CIGRAD D.O.O. KOŠARKARSKI KLUB ELEKTRA KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ KRS ŠOŠTANJ, Z.O.O.
JEZIKOVNA ŠOLA LINGUA MEŠANI PEVSKI ZBOR SVOBODA ŠOŠTANJ MLADINSKI KULTURNI CENTER ŠOŠTANJ MUCA COPATARICA ODBOJKARSKI KLUB ŠOŠTANJ - TOPOLŠICA
PLANINSKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ ŠBK ŠPORTNA ZVEZA ŠOŠTANJ ŠD ŠOŠTANJ -