VEČER: četrtek, 20. marec 2008 - Stran: NARAVA, GORE IN LJUDJE

Številne akcije za ohranitev narave Smrekovca

Smrekovško pogorje prištevamo med slovenske naravne znamenitosti in da bi tako tudi ostalo, deluje že tri leta naravovarstvena zveza Smrekovec, katere ustanovitelji so Planinsko društvo Šoštanj, Savinjsko gozdarsko društvo in Lovska družina Smrekovec

Smrekovško pogorje, med Uršljo goro in Raduho, je priljubljen cilj planincev, spoštovan pri domačih in zanimiv za obiskovalce od blizu in daleč. V zadnjih letih se je močno povečal motoriziran obisk, ki se razrašča že na gozdne vlake in planinske poti. Vse večja množičnost, organizirane vožnje s kros motorji poleti in motornimi sanmi pozimi se povečujejo čez vse razumne meje ter moteče vplivajo na ogrožene živalske vrste in tudi na planince, lovce, gozdarje in domačine. Temu se pridružuje pretirano nabiralništvo borovnic in brusnic ter trganje cvetja v neomejenih količinah. Vse to so razlogi za številne akcije in delovanje vseh, ki želijo ohraniti tamkajšnjo naravo.

Skupina civilne družbe za ohranitev Smrekovca je bila osnovana na pobudo udeležencev okrogle mize. Skupino, ki deluje pod okriljem Planinskega društva Šoštanj, sestavljajo Martina Pečnik in Matej Kortnik kot predstavnika PD Šoštanj, Tone Časl kot predstavnik Lovske družine Smrekovec, Gregor Petkovnik kot predstavnik Krajevne skupnosti Bele Vode, gozdarja Damjan Jevšnik in Milan Pogorelčnik kot predstavnika Savinjskega gozdarskega društva ter posamezni lastniki zemljišč. Martina Pečnik o skupnih pobudah: "Pobude in namere smo strnili v projekt izobraževanja in osveščenja o naravnih vrednotah Smrekovškega pogorja s ciljem, da ohranimo čudovito naravo, ki naj ostane razvojna možnost domačinov. Cilj je trajnostni razvoj in sonaravni turizem. Le tako lahko postane Smrekovec del kulturne identitete vseh okoliških prebivalcev in kjer najdejo obiskovalci prijeten počitek ter neokrnjeno naravo. Bistveno pa je, da smo spodbudili zavedanje o vrednosti Smrekovca in s tem ohranjamo tisto, kar so marsikje že izgubili."

Številne akcije planincev, lovcev in gozdarjev

"Kljub visoki vrednosti narave Smrekovškega pogorja njeno ceno nezadržno zmanjšujemo z neprimernim ravnanjem. V zadnjem času strmo narašča število motoriziranih obiskovalcev, ki se ne vozijo več samo po cestah, ampak tudi po planinskih poteh in brezpotjih, svoje poti utirajo v najbolj občutljive predele narave. Številna nevarna srečanja pohodnikov s hitrimi vozniki motornih sani, kros motorjev in štrikolesnikov, uničevanje gozdnih vlak, povzročanje hrupa v občutljivem naravnem okolju, motenje miru ljudem in živalim so razlog, da smo akcijo naslovili Ukrepati zdaj! Letos smo predstavili akcijo za zmanjšanje neurejenega motoriziranega prometa po smrekovškem pogorju. Izdali smo letak in ga poslali vsem gospodinjstvom občin Šoštanj, Črna na Koroškem in Ljubno ob Savinji," je o delu povedala Martina Pečnik.

"Začetki naših prizadevanj za ohranitev narave na Smrekovcu segajo v leto 2003. Takrat smo člani Planinskega društva Šoštanj prvič pričeli organizirano opozarjati na kršitve voznikov motornih vozil v naravnem okolju na območju Smrekovca. Ker s pisanjem dopisov na različne inšpektorate nismo prejeli zadovoljivega odgovora, smo v januarju 2004 organizirali okroglo mizo Kako ohraniti Smrekovec. Izredno velika udeležba in interes sta pripeljala do ustanovitve Projektne skupine civilne družbe za ohranitev Smrekovca. Ta je pod okriljem PD Šoštanj pripravila in uspešno izvedla prvi projekt Ohranimo Smrekovec. V okviru tega projekta smo izdali zloženko in uredili spletne strani v slovenščini, angleščini in nemščini. Natisnili smo še plakat, ki ga uporabljamo za opremljanje obveščevalnih tabel in razobešanje na ustreznih vidnih mestih. Projekt je bil zelo dobro sprejet med domačini in širšo javnostjo. To nam je dalo poguma, da smo pričeli razmišljati o ustanovitvi organizacije, ki bi povezala društva in lokalne skupnosti na širšem območju Smrekovškega pogorja. Tako smo februarja 2005 ustanovili Naravovarstveno zvezo Smrekovec. Preko člankov in obveščevalnih tabel nenehno skrbimo za obveščanje javnosti o škodljivosti neurejenega motoriziranega prometa v naravnem okolju, pripravili smo nekaj zanimivih projektov, med katerimi so bili donatorji britansko veleposlaništvo, veleposlaništvo kraljevine Nizozemske ter šolsko in okoljsko ministrstvo. Izdali smo razglednice z motivi učencev, posneli dokumentarni film, učencem razdelili majice z logotipom projekta in organizirali proslavo ob svetovnem dnevu okolja."

Raznoliko in mogočno

Smrekovec je gorski greben, vulkanskega izvora, ki poteka v smeri vzhod-zahod, med Štajersko in Koroško, med Raduho in Uršljo goro, med Črno in Šoštanjem. Na vzhodnem predelu pogorja je vrh Smrekovec (1577 m), najvišji vrh je Komen ali Kamen (1684 m), na zahodu pa Travnik (1637 m).

Na pogorju stojita dve planinski koči Dom na Smrekovcu in skromna Koča pod Travnikom. Pogorje je prepredeno z mnogimi gozdnimi cestami, kolovozi ter označenimi in neoznačenimi stezami. Več domačij je na južnem pobočju, v glavnem se ukvarjajo s spravilom lesa in živinorejo, čeprav je večina planin opuščenih. Ves hrbet Smrekovca preči slovenska planinska pot, ki pride z Uršlje gore in se nadaljuje proti Raduhi. Od Smrekovca do Travnika bomo hodili 3 ure. Pogorje je dostopno po več označenih poteh z Ljubnega (3 do 4 ure hoje), iz Črne (prav tako 3 do 4 ure), iz Mozirja (4 ure), iz Šoštanja (4 do 5 ur), z Golt (2 uri) in z Andrejevega doma na Slemenu (2 do 3 ure). Z avtom se lahko pripeljemo precej bližje in višje ter si skrajšamo čas hoje.

Medtem ko so okoliške gore svetle iz apnenca, je Smrekovec porasel s smrekovini gozdovi, kamnina pa je od olivno zelene do sivkasto zelene barve. Najbolj kamnit je vrh Komna, kjer so na severni strani temno zeleni z lišaji poraščeni skalni bloki. Na pobočjih najdemo vrsto redkih cvetic, med njimi so jeglič, gorska sretena, kochov svišč, alpska zvončnica in azeleja ter mnogo vresja. Na jasah prevladujejo rjave preproge baloha, trave, ki je značilna za kisla tla. Vsa ta bujna flora nas vabi na obisk, predvsem v spomladanskem času. Tik pod severno stranjo Komna leži zanimivo naravno jezerce Mlakuža, v bližini Smrekovca, na Ludranskem Vrhu, pa raste pri kmetu Najovniku največja lipa. Po glavnem slemenu je potekala deželna meja med Koroško in Štajersko. Med drugo vojno so tu potekali hudi boji, najbolj znan je preboj XIV. divizije v hudi zimi leta 1944 čez glavni greben.

Med širokimi gozdnimi jasami se odpirajo obsežni razgledi: na jugu vidimo gozdna hrbta Dobrovelj in Menine planine, na zahodu Ojstrico in Dleskovško planoto, na severu pa Karavanke, Obir, Olševo, Peco in Uršljo goro, na vzhodu pa Pohorje in Paški Kozjak.