Iskanje      Pišite nam
 
Uporabnik: Geslo:     
 Prireditve  Fotogalerije:
15.11 - 04.12.2018
Božiček za en dan ali majhna škatla za velik nasmeh
21.11.2018 ob 19:00 uri
Abonmajska predstava čakalnica
22.11.2018 ob 17:00 uri
Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom tapkom
23.11.2018 ob 08:05 uri
Podjetniški zajtrk Beseda da besedo
24.11 - 24.11.2018
Katarinin sejem

 Športne prireditve
05.11 - 26.11.2018
[rekreacija] Sprehod za zdravo telo
18.11 - 19.11.2018
[planinstvo] JESENSKO PLANINARJENJE NA OBMOČJU BOHINJSKIH VRHOV – BREZPOTJE - Zadnji Vogel ( 2327m), Mala Zelnari
19.11.2018 ob 18:00 uri
[bridge] Redni tedenski bridge turnir
26.11.2018 ob 18:00 uri
[bridge] Redni tedenski bridge turnir
26.12 - 26.12.2018
[planinstvo] Planinski pohod Topolšica – Sleme (1096 m) preko Loma

 Nove spletne strani
PGD Šoštanj - mesto
Župnija Šoštanj
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj
Gostilna Acman
MKC Šoštanj
 Najbolj obiskane
Krajevna skupnost Šoštanj
Muzej usnjarstva Šoštanj
Stojan Špegel
MKC Šoštanj
PGD Šoštanj - mesto

 Mali oglasi
  Trenutno še ni oglasov...

 ANKETA

Ni aktivne ankete!

Prikaži ostale ankete »


 VREME

VSE šport kultura, umetnost gospodarstvo šolstvo
kronika lokalna samouprava turizem, zabava religija splošno
Stran:   1   2   3   4   5   6   7   8   9   10   11   12   13   14   15   16   17   18   19 
Prikaz: 1 - 20 od 368
Iskanje:  
  17.11.2018, Borut Zajc:
GORIČKO (Serdiški in Sotinski vrh ter Tromeja...)

Goričko je krajinski park na severu vzhodu Slovenije ,že ime pa pove,da je tipična značilnost te pokrajine (poleg pregovorno dobre hrane in domače pijače) gričevje po katerem je speljan tudi del pomurske planinske poti ,ki smo jo pod vodstvom vodnika Marka tudi vsi uspešno in z navdušenjem prehodili.Marko je že zgodaj zjutraj poskrbel za zajtrk z domačim prekmurskim pecivom ,domače vino pa smo skrbno spravili v nahrbtnike za gašenje žeje kasneje med potjo.Pot smo pričeli pri Dajčevem mlinu pod Serdiškim bregom.Vzponi so tukaj kratki,poti pa prijetne in tako smo kmalu prispeli do Rdečega brega kakor ga tudi imenujejo domačini zaradi rdeče barve zemlje tik pod površjem Serdiškega brega,ki je s 416m drugi najvišji vrh v Pomurju le dva metra nižji od sosednjega Sotinskega vrha.Ob lično urejeni brunarici je lepo razgledno mesto za počitek in razgled po dolini Ledave.Nadaljevali smo pot po turistično - geološki poti ,ki ponuja tudi 365 nadelanih stopnic do najvišjega vrha Pomurja Sotinskega vrha 318 m visokega, imenovanega tudi Pomurski Triglav.S štirinajst metrov visokega lesenega razglednega stolpa je lep razgled po okolici tudi v obe sosednji državi.Nekaj kilometrov stran smo obiskali tudi Tromejo ,kjer na meji treh sosednjih prijateljskih držav stoji sredi gozda lep prostor ,kamor vodijo poti iz vseh treh smeri skupno pa jim je lepo trokotno obeležje opremljeno z napisi v jezikih vseh treh sosednjih držav.Avstrija-Madžarska-Slovenija,kot srce svetovne enosti.Prava enost je preplet med ljudmi različnih kultur ,ver in narodnosti piše na eni izmed tabel.Obiskali smo tudi prvo Prekmursko planinsko kočo,ki jo predstavlja okrepčevalnica Rak v Gornjih Slavečah,kjer ima lepo urejen kotiček PD Goričko -Tromeja,poznani pa so po hitro pripravljeni hrani - Hamburgerjih o katerih velikosti in okusnosti smo se tudi sami prepričali sam pa sem se odločil za Dunajski zrezek ,ki me je zelo navdušil pa imam s tem že kar nekaj izkušenj.Ogledali smo si lep, odmaknjen kotiček naše deželice ,ki nas je zelo navdušil ,preživeli lepo pozno jesensko soboto aktivno in v prijetni družbi in varno pod budnim očesom vodnika Marka z upanjem,da kdaj kaj podobnega še ponovimo.

 
  10.11.2018, Borut Zajc:
Izlet v neznano ( po delu Martinove poti )

Minilo je leto dni od zadnjega izleta našega društva v neznano ,jesen nas razvaja s svojimi raznolikimi barvami spet je tu Martinova sobota zato smo se zopet odpravili v neznano pa čeprav tokrat zelo v bližino naše doline.Po tradicionalnem zboru na avtobusni postaji v Šoštanju je po končani pisni anketi in našem ugibanju kam bi tokrat lahko odšli sledilo prvo presenečenje s prihodom novega " gratis " Šoštanjskega busa.Popeljal nas je do naselja Pohrastnik,kjer smo pri cerkvi Sv. Mihaela strmo zagrizli po ozki stezici proti Skornem.Na igrišču v Skornem so nas pričakali s sendviči in pijačo,kavo ,potico in še čem,da smo po skupnem fotografiranju lažje nadaljevali proti vrhu Skorna.Ustavili smo se šele prav na vrhu Skorna ,kjer sta pri kmetiji Lekše prijazna domačina poskrbela ,da se nebi kdo prehladil na šibkem vetru.Nadaljevali smo navzdol proti cerkvici Sv.Antona,kjer smo si ob poti ogledali spominsko obeležje žrtvam med drugo svetovno vojno.Pri Sv. Antonu je kar močno posijalo sonce ,ki smo se mu radi nastavili pa še skupinska fotografija je lepo osvetljena. Cerkev stoji ravno na meji sosednjih občin.Cerkvena ladja menda še v občini Šoštanj ,zvonik pa že v sosednji Šmartno ob Paki.Po cesti in gozdu smo se spustili proti Lepi Njivi in nato Gneču.Ustavili smo se pri lično urejeni planinski koči na Tonijevem vrhu,kjer stoji tudi Tonijev stolp in pečat za spomin.Pot smo nadaljevali proti Slatinam in nato prav do Martinove vasi v Šmartnem ob Paki ,kjer smo si ogledali stojnice in pripravljene zanimivosti ter pod novim šotorom pogasili žejo z mladim vinom.Lepa prireditev privabi veliko obiskovalcev od blizu in daleč kot se za občino s Sv. Martinom v imenu spodobi.Sledil je le še kratek sprehod do Malega Vrha ,kjer smo pri prijaznih domačinih ob dobro založenih mizah zaključili naše letošnje izletovanje v neznano.Vodstvo izleta je razglasilo tudi rezultate letošnje ankete in ker sem bil uspešen lahko prihodnje leto ob tem prijetnem letnem času zopet pričakujete kakšno mojo fotografijo o našem takratnjem izletu v neznano.

 
  21.10.2018, :
17. pokal mesta Šoštanj
 
  20.10.2018, Borut Zajc:
VRTAČA 2181 m

Vrtača je s svojimi 2181m drugi najvišji vrh Karavank. Iz doline je pred našimi pogledi dobro skrita saj jo zakriva široka soseda Begunjščica ,Stol in še  nekaj sosednjih vrhov.Šele z bližnje Zelenice nam pokaže svojo znano pravilno obliko piramide.Njen zahodni greben jo preko Svačice in Celovške špice povezuje s Stolom ,jugovzhodni se zložno zniža v smeri proti Zelenici ,severovzhodni pa strmo pada proti Suhemu ruševju.Naša pot nas je sprva vodila čez Malo glavo ,vzpetino v jugovzhodnem grebenu . Z Zelenice je to najbolj direkten pristop .Greben je nižje precej razbit in krušljiv ,višje pa mestoma travnat ,oster in skalnat,tako ,da je vzpon po njem kombinacija plezanja  in vzpenjanja po strmih travnatih pobočjih ,občasno pa je opaziti tudi slabo stezico.Mi skupina dvanajstih pohodnikov  smo turo pričeli pri Tončkovi koči od koder smo se povzpeli do Doma pri izviru Završnice.Žal je dom že zaprt zato smo takoj nadaljevali v smeri proti Zelenici.Nekje na sredini te poti pa smo se podali na brezpotje proti Suhemu ruševju in naprej čez Malo glavo do vrha Vrtače.Pot je zanimiva ,raznolika in precej strma zato smo se hitro povzpeli na višino preko dva tisoč metrov in kmalu uzrli divji vrh Vrtače s kovinskim obeležjem v obliki zapičenega cepina ovitega z jeklenico.Na vrhu je bilo komaj dovolj prostora ,da smo se poslikali in okrepčali malo posončili ter sestopili tokrat po markirani planinski poti sprva proti Zelenici nato pa na naše izhodišče ob izvir Završnice ter parkirišče pri Tinčkovi koči.Preživeli smo lepo jesensko soboto v visokogorju večina verjetno zadnjo v letošnjem letu.

 
  14.09.2018, Borut Zajc:
Albanija - Prokletije,Tabor odraslih planincev 2018

Zaprta pred zunanjimi vplivi je Albanija skrbno varovala skrivnostnega duha in divjo naravo. Dežela orlov vabi v prelepe naravne parke med gorskimi vrhovi in kristalnimi jezeri.Albanija ima več kot 400km morske obale in njene plaže so raj na zemlji in to smo tudi sami preizkusili.Precejšnji del njene morske obale meji na toplo Jonsko morje preostanek njen severni del pa pripada Jadranskemu morju.Albanija je dežela prijaznih in gostoljubnih domačinov,pravljične in razgibane pokrajine,neverjetne zgodovine in tradicije,mračnih zgodb krvnega maščevanja in rajskih divjih plaž.Dežela orlov je pravo doživetje nasprotij.Trop ovac in bleščeč mercedes si delita staro luknjasto cesto ,ki pelje od tradicionalne vasice do mondenih hotelov na peščenih plažah.Albanija je eden najbolj versko strpnih kotičkov pod soncem ,kjer muslimani ,pravoslavci in katoliki živijo složno eden zraven drugega že dolgo vrsto let. Na naš planiski tabor smo se tokrat prvič podali z letalom in sicer do Podgorice v Črni gori od koder je sledil  avtobusni prevoz do vasi Boge v Albaniji.Naslednji dan sta sledili planinski turi na prelaz Thore in na vrh gore Radohines.Prenočili smo v vasi Thet,kjer smo si ogledali istoimenski narodni park,njegov kanjon in jezero (modro oko.)Še enkrat smo prespali v vasici Thet kot prejšnji večer.Zjutraj je sledila daljša planinska tura do Maja Jezerces 2694m najvišji vrh Prokletij in lažja seveda krajša tura preko prelaza do doline Valbona na drugi strani kjer smo prespali.Naslednje jutro smo se odpeljali proti kraju Fierze ,kjer smo se vkrcali na trajekt in se z njim odpeljali po jezeru do mesta Koman in dalje pod jez velike hidrocentrale.Sledil je prevoz do starodavnega mesta Kruje in njegov ogled ter prenočevanje v hotelu v Tirani.Zjutraj smo si ogledali glavno mesto in se z gondolo odpeljali v narodni park Dajti nad mestom.Popoldne je sledil prevoz v Skadar in njegov ogled ter prenočevanje po tradicionalni albanski večerji z njihovo glasbo.Zjutraj je sledil prevoz do vasi Lepushe v bližino Črne gore in planinska tura na Vajusho tudi Talijanko 2059m visoko prav na državni meji .Naslednje jutro smo se le še odpeljali do Podgorice na letališče in se po uri letenja vrnili na Brnik.Tabor je dobro uspel s pomočjo albanskih in domačih vodnikov z dobro pred pripravo ,seveda pa smo tudi udeleženci ,ki smo že utečena ekipa pokazali veliko mero prilagodljivosti v nam tako neznani deželi.

 
  22.07.2018, Andreja Štumberger :
Wilde Kreuzspitze 3.132m (ITA)

Tisto o vročih poletnih vikendih smo to leto nekako že odrinili na stran, pa vendar je bilo upanje na kolikor toliko stanovitno vreme večje. Zato je v petek zvečer padla dokončna odločitev vodnikov Primoža in Janeza – seveda gremo! Pa nas je šlo, dvajset avanturističnih planincev, ki nam napoved o dežju in izredno slabemu vikendu ni prišla do živega. Po dolgih petih urah vožnje smo prispeli do parkirišča ob visokogorski planini Fane Alm (1.739 m) v Italiji. Močni nalivi, ki so nas spremljali med potjo so ponehali, sonce se je le s težavo prebijalo skozi sive megle. Naš prvi cilj je bila koča Brixner Hütte (2.282 m), kamor smo, v spremstvu zelenih vrhov, čudovitih slapov, ki so si po pobočjih utirali svojo pot, prispeli po cca. uri hoje. Pot so popestrile še družine »debelušnih« svizcev. Zaradi prihajajoče nevihte, ki je območje zajela po cca. treh urah, se na prvega tritisočaka Warmaulspitze (Cima di Valmala) 3.022 nismo povzpeli. Kljub temu smo tega dne uživali ob čudovitem dvournem pohodu po bližnjih, nekoliko nižjih hribih. Za konkretno dozo smeha pa je poskrbela čreda ovac, ki nas je spremljala, kot bi bila del naše skupine. Noč je bila burna, dež je vztrajno tolkel po oknih, vendar je precej močen veter poskrbel za preobrat vremena, saj so bili zgodaj zjutraj vrhovi čisti. Časa nismo izgubljali, po zajtrku smo se usmerili proti našemu cilju, tritisočako Picco della Croce (Wilde Kreuzspitze) 3.132 m. Približno uro smo se strmo vzpenjali po drobirju in prečili nekaj snežišč. Na sedlu Passo Val di Nebbia (Rauchtaljoch) 2. 807 m se je odprl razgled na visokogorski biser, ki je s svojo kraljevsko modrino bodel v oči, Lago Sevaggio (Wilder See)  2.538 m. Nadaljnji strm vzpon v družbi goste megle, nato pa vrh, in to tritisočaka, za veliko koga prvič v življenju, je bil osvojen. Vetrovni sestop do jezera je nudil fenomenalno kuliso. Daljši postanek ob jezeru nas je napolnil s spomini o pravljični pokrajin z neštetimi odtenki zelene, pisanim cvetjem in žuborečimi potočki, ki se zlivajo v ledeno globino. Preostanek poti nas je vodil po ozki stezici, ki se je vila pod prostranimi pobočji vršacev zavitih v meglo, vse nazaj do planine Fan Alm, kjer smo naš dvodnevni izlet tudi zaključili. Kljub muhastemu vremenu čarobno preživeta tura med super družbo in pod okriljem izkušenih, vedno nasmejanih in pozitivnih vodnikov. Še več takšnih vzponov.

 
  07.07.2018, Borut Zajc:
Raduha 2062m - Varno v gore 2018

Kot že vrsto let smo se tudi letos Planinska društva iz Šaleške doline podali na akcijo Varno v gore.Glavni organizatorji skupne akcije so bili letos planinci iz Planinskega društva Škale - Hrastovec ,tokrat smo medse povabili tudi PD Mislinja.Skupaj smo se v soboto 7.7.2018 podali v vzhodni del Kamniško - Savinjskih Alp in sicer na mogočno Raduho 2062m nmv.V želji ,da bi bilo druženje čim bolj zanimivo za čim širši krog planincev so bile organizirane kar 4  ture različnih težavnosti.Zaradi nepredvidljivih okoliščin (spravilo lesa)je prišlo med potjo tudi do manjših sprememb ,ki pa niso vplivale na dobro vzdušje med udeleženci akcije ,ki se je končala pri Turistični kmetiji Zgornji Zavratnik nad Lučami,kjer je bilo poskrbljeno za dobro hrano in pijačo ter domačo glasbo ob kateri so se nekateri pari tudi veselo zavrteli...Letošnjih rekordnih 113 udeležencev iz kar šestih Planinskih društev je varno opravilo letošnjo skupno akcijo s pomočjo mnogih planinskih vodnikov iz vrst sodelujočih društev pa tudi vreme je odlično služilo cel dan prireditve.

 
  12.06.2018, Štumberger Andreja:
Kamniški dedec 1583 m

V nedeljo 10. 6. 2018 je bilo vreme ponovno kot naročeno. Toplo jutro, polno sonca je klicalo po potepu v gore. Osem se nas je iz Šoštanja odpeljalo čez Črnivec, v krasno dolino Kamniške Bistrice. Naš tokratnji cilj je bil Kamniški Dedec, 1.583 visoka gora, ki se nahaja na začetku oz. koncu grebena Zeleniških špic. Štartali smo pri Domu v Kamniški Bistrici (601 m) in kaj hitro prišli v čudovit senčen gozd, kjer nas je kmalu oznaka za Kamniško sedlo usmerila desno. Pot se je pričela strmo vzpenjati, zaradi namočenosti terena pa je bila potrebna precejšnja previdnost, saj so bile korenine in skale zelo spolzke.  Po nekaj minutni hoji nas je pot pripeljala do razpotja v Klinu. Markirana pot na Kamniško sedlo gre  levo navzgor, mi pa smo se usmerili desno, na neoznačeno pot, ki je bila zelo dobro shojena in vidna. Tukaj smo srečali kar precej možicljev, ki so dobili še kakšno »dodatno nadstropje«. Po precej dolgem in strmem vzponu ter prečenju hudournika smo prišli do lovske koče, kjer smo naredili prvi daljši postanek. Ob čudovitem pogledu na naš cilj desno, ter levo na Brano, Kamniško sedlo in Planjavo, smo si privoščili malico. Pot smo nadaljevali po lepo shojeni poti, ki je postopoma postajala vse strmejša in zahtevnejša.  Nevarnost zdrsa ob mokrem terenu je bila tukaj precejšnja, v nadaljevanju pa  je strmina rahlo popustila. Nadaljevali smo po krasni grebenski poti, še vedno v zavetju še kako dobrodošle sence. V bližini skalnatega skoka smo pustili palice in kmalu smo ponovno zagrizli v kolena, pot se je strmo vzpela, tik pod vrhom pa nas je pričakalo še nekajminutno poplezavanje. Na dokaj prepadnem vrhu z mogočnim razgledom na okoliške vršace Kamniško Savinjskih Alp smo se zadržali kar lep čas. Da moramo nazaj v dolino, so nas opozorile vedno temnejše megle, ki so se začele ovijati okoli najvišjih vrhov.  Po začetnem strmem spustu, ki smo ga na trenutke skoraj vsi občutili tudi na naši »tazadnji«, smo po grapi hudournika, ki je premogel še nekaj manjših tolmunčkov, prispeli nazaj do Doma v Kaniški Bistrici. Sledilo je druženje in uživancija ob hladni »pijački«. Spet en krasen izlet.

 
  01.05.2018, Polona Moškon:
Kropa - Jamnik - Vodiška planina

Na letošnjem že tradicionalnem prvomajskem izletu smo odkrivali lepote Gorenjske.Iz Krope po kovaštvu znanem trgu,stisnjenim v ozki dolinici pod severovzhodnimi pobočji Jelovice ,smo se v lahkem vzponu in pretežno gozdni poti povzpeli do cerkve Sv. Primoža in Felicijana na Jamniku,ki se nahaja na razglednem travnatem grebenu.Zaradi izredno lepega razgleda po gorenjski ravnici ,Karavankah in Kamniško - Savinjskih Alpah mu radi rečemo tudi balkon Gorenjske.Pot nas je v nadaljevanju vodila zahodno od pobočja Jelovice,na Vodiško planino, kjer je Partizanski dom ,z znamenito lipo iz leta 1473. Po okrepčilu in počitku nas je pot vodila navzdol ,nazaj v Kropo,kjer smo si od zunaj ogledali kovačnico za žeblje - vigenjc in vstopili še v Kovaški muzej Kropa ,ki predstavlja in razvija zavest o pomenu kroparske dediščine in spoznali zgodovino kovaštva.

 
  22.04.2018, Borut Zajc:
Šisernikova pot ( Legen - Kremžarjev vrh - Dravograd )

Šisernikova pot vodi po severozahodnem obrobju Pohorja.Imenovana je po zaslužnem planincu ,markacistu in alpinistu iz Slovenj Gradca.Pot smo pričeli na Legnu nad Slovenj Gradcem od koder nas je ločila dobra ura hoda do Kremžarjevga vrha ali pogovorno priljubljene Kremžarce nad Sl. Gradcem.Tik pod vrhom je planinska postojanka od koder je do  pravega vrha še deset minut hoje.Sledilo je fotografiranje in obvezna malica izpod rok prijaznega oskrbnika ali pa kar iz nahrbtnika.Po kratkem počitku nas je pot vodila najprej po grebenu proti severu,kjer smo se najprej nekoliko spustili ter nato pot nadaljevali po obronkih in mimo nekaj hribovskih kmetij do končnega našega cilja na avtobusnem postajališču v Dravogradu.

Jože Šisernik (1933 - 1980 )

Človeku po katerem se imenuje priljubljena planinska pot zlasti med domačini ,ki jo obiskujejo organizirano vsako leto v mesecu februarju je srce prenehalo biti v trenutku ,ko je na smuški tekmi vrh Pohorja pripeljal v cilj.Jože Šisernik se je rodil leta 1933 na Legnu pri Sl. Gradcu ,kjer se je že v rani mladosti naužil lepot Pohorja , Uršlje gore in Pece in zato tudi vse življenje planinaril.Od leta 1953 je sodeloval v planinskem odboru PD Sl. Gradec ,žrtvoval se je za vzgojo šolske ,delavske in kmečke mladine ji približal naš planinski in alpski svet,ter z njimi večkrat prehodil vse naše gore.Od leta 1965 so ga poznali kot izrednega alpinista saj je nenehno zahajal v stene .Bil je član gorske reševalne službe in vodja alpinističnega odseka vse do svoje prerane smrti.

 

 

 
  08.04.2018, Borut Zajc:
Slovenska Čičarija

Čičarija je kraška pokrajina v severovzhodnem delu Istre.Na severu meji na Podgrajsko podolje,na jugu na Podgorski kras ali Belo Istro.Vleče se v jugovzhodni smeri od Kozine v Sloveniji do Reke na Hrvaškem.Preko Čičarije se vlečeta dva vzporedna hrbta.Višje vzpetine so polne kraških vrtač in brezen.V celoti je to pusta pokrajina z veliko sredozemskega rastlinja predvsem grmičevja.Poletja so razmeroma hladna ,zime pa ostre,saj je burja tukaj pogost pojav.Čičarija je ena najskromnejših slovenskih pokrajin,kar je predvsem posledica pomanjkanja vode.Padavine so sicer izdatne vendar zaradi kraške sestave tal voda hitro ponikne.Čičarija je ena najrevnejših pokrajin s prstjo,slikovita planota kotanj,vrtač in jam ter obilo vetra zato tukaj sedaj načrtujejo vetrnice za pridobivanje električne energije.

 
  24.03.2018, Borut Zajc:
Slavnik 1028m

Slavnik je slaven po razgledu in pisanem cvetju. Z vrha Slavnika se razprostira razgled do Nanosa in Trnovskega gozda ,Alp in Dolomitov,Istre in morja,vplivi teh pokrajin pa se razkrijejo,če pogledamo na okoliške travnike in v gozd.Tu lahko odkrijemo pravo mešanico gorskega in mediteranskega rastlinstva,posebnost edinega tisočaka v tem delu Slovenije. Slavnik je zadnji vrh nad 1000m na Slovenski planinski transverzali ,ki poteka od Maribora do Jadranskega morja.Slavniku domačini pravijo tudi primorski ali istrski Triglav.Slavnik se spogleduje s toplim morjem na eni in hladno gorato notranjostjo na drugi strani.Če se na Slavnik povzpnemo z morske strani iz Podgorja v gozdu srečamo toploljubne drevesne vrste ,kot so črni gaber ,puhasti hrast in mali jesen.Na severni strani nas pot vodi iz Hrpelj in Skadarščine od koder smo se tudi mi uspešno povzpeli pa nas spremljajo hladnoljubne drevesne vrste predvsem bukev,veliko pa je tudi iglastega gozda,ki priča o intenzivni pogozditvi golega krasa v preteklosti.Slavnik nam kaže gorsko - morski obraz z običajno šibkim do močnim vetrom na njegovem golem vrhu.Edini naravni travniki v Sloveniji so pod gozdno mejo v Alpah ,drugod so jih z izsekavanji gozdov ustvarili ljudje.Po okrepčilu v koči tik pod vrhom smo pričeli s spustom na južno stran proti Podgorju in naprej vse do Hrastovelj ,kjer nas je čakal prevoz proti domu.Med spuščanjem pod kraški rob smo kar nekajkrat prečili zelo obremenjeno progo s pogostimi vlakovnimi kompozicijami,ki smo jih opazovali kako so se vzpenjale proti vrhu kraškega roba.Med potjo smo se ustavili pred podružnično cerkvijo Sv. Helene iz konca XV stol.in predelane v začetku XVIII stol. sedaj pa ogrožene zaradi bližine zelo pomembne železniške proge.Po prijetni hoji smo kmalu prispeli do vasice Hrastovlje ,ki je postala znana po letu 1949 ,ko so pod ometom njene taborne podružne cerkvice odkrili freske z motiviko Mrtvaškega plesa.Tabor s podružno cerkvijo sv. Trojice je zrasel na mali skalni vzpetini nad vasjo v šestnajstem stol. za obrambo pred Turki pa tudi za zaščito prebivalstva  v kasnejših beneško - avstrijskih vojnah. Tu smo zaključili lep spomladanski društveni izlet po narodnem parku razglašenem leta 1992 za sam vrh in okolico Snežnika.

 
  02.03.2018, Borut Zajc:
Občni zbor PD Šoštanj

V petek zvečer smo se člani planinskega društva zbrali na rednem letnem občnem zboru v prostorih gasilskega društva Šoštanj.Po uvodnem nagovoru sedaj že bivšega predsednika PD Mateja Kortnika je sledil simpatični nastop mladih planincev iz OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj , ki so vsi tudi člani našega društva in pridno delajo pod vodstvom mentoric v šoli in tudi osvajajo zavidljive rezultate na raznih tekmovanjih tudi na državni ravni.Sledila je multivizijska predstavitev delovanja društva v preteklem letu za katero odlično že vrsto let zapored poskrbi naša sedanja tajnica Vladimira Lepko.Med predstavitvijo smo v sliki in besedi ob primerni glasbeni podlagi spoznali delovanje društva v preteklem letu.Veliko je fotodokumentacije vodniškega odseka iz njihovih izletov doma in na tujem ,marljivih markacistov z njihovih delovnih akcij,zavzetost mentoric pri delu v OŠ,delovanje sekcij Zlatorog in Gaberke ter uspešno izvedenih vseh treh planinskih taborov pod okriljem PD. Sledila je izvolitev delovnega predsedstva občnega zbora,nato pa smo pazljivo prisluhnili poročilom predsednika,blagajničarke,načelnikov odsekov ter vodij sekcij.Sledilo je poročilo predsednika nadzornega odbora in predsednice častnega razsodišča ter razprava na podana poročila.Predstavljena nam je bila dopolnitev  pravil društva,ki smo jih tudi soglasno potrdili.Nadalje so nam predstavili kandidata za predsednika društva ,ki je bil kasneje na nadomestnih volitvah tudi izvoljen.Novi predsednik PD Šoštanj je plod domačega dela z mladimi od vrtca dalje preko OŠ,mladinskega odseka,je planinski vodnik in skrbi za orientacijska tekmovanja,sodeluje v UO društva...Novi predsednik PD Šoštanj je Jure Grudnik,ki nam je takoj po izvolitvi predstavil program dela za leto 2018,ter se zahvalil za zaupanje in obljubil resno delo v bodoče predvsem z mladimi na njihovem  prehodu med  odrasle člane,kjer beležimo največ izgub članstva.Pod točko razno so sledili pozdravi in razmišljanja naših gostov iz sosednjih društev ter  govor predsednika PZS sicer tudi našega člana društva. Zahvalo in pohvalo za naše delo na občinski ravni nam je osebno izrekel tudi župan občine Šoštanj Darko Menih. Ocena naših gostov je ,da je sodelovanje z nami dobro a je možno to v bodoče še izboljšati in poglobiti z raznimi skupnimi akcijami.Ob koncu uradnega dela zbora je sledilo še družabno srečanje s prigrizkom in osvežilnimi napitki za vse udeležence občnega zbora.

 
  18.02.2018, Borut Zajc:
Po Šilijevih vlakah na Smrekovec (1577m)

Letošnji tradicionalni pohod po Šilijevih vlakah na Smrekovec je potekal v pravih zimskih razmerah po obilici tudi nekaj na novo zapadlega snega na dosti podlage.Zaradi tega je bila trasa pohoda nekoliko spremenjena predvsem vzpon ,ki bi bil po utečeni poti letos prezahteven za okoli šestdeset udeležencev pohoda.Letos smo opravili že deveti pohod po vrsti v spomin na veliko prerano umrlega prijatelja,planinca,gozdarja Milana Pogorelčnika - Šilija.Udeleženci iz cele doline smo se zjutraj zbrali pri gostilni Savinek v Belih Vodah,kjer nas je čakal topel čaj ali kava za kar vedno poskrbi ravno tako kot za enolončnico na koči pod Smrekovcem Žagarstvo Marko Mazej,ki s tem lepo neguje spomin na pokojnega prijatelja Šilija.Večina peš nekateri pa s turnimi smučmi smo nadaljevali pot do Luka od koder vodi markirana planinska pot do vrha Smrekovca.Rahlo sneženje in občasni sunki vetra niso uspeli preprečiti dobrega vzdušja gibajoče kolone pohodnikov proti njenemu cilju.Bili smo prikrajšani za sicer lepe razglede ob poti zaradi turobnega vremena skozi celi dan pa vendar je vsak v sebi čutil ,da počnemo nekaj dobrega za svojo dušo.Ta Šilijeva najljubša turno - smučarska pot na Smrekovec je sicer usmerjena v strme vlake,po katerih se spravlja les v dolino.Hitro smo opravili s potjo do vrha Smrekovca in previdno zaradi obilice snega in njegovega ugrezanja nadaljevali do koče,kjer sta naju že čakala prijazna oskrbnika Romana in Tomo ter poskrbela za naše želodce,nato pa smo se vpisali v Šilijevo spominsko knjigo ter se vsi skupaj fotografirali za spomin.Kljub slabšemu vremenu smo preživeli lep zimski dan med smrekovškimi gozdovi na debeli beli preprogi.PD Velenje in PD Šoštanj sta skupaj izvedla lepo ,varno in prijetno druženje v zaščitenem območju in zavetju smrekovških gozdov.

 
  20.01.2018, Borut Zajc:
Gora Oljka - Pohod ,, Zdravju naproti ,,

Izhodišče pohoda je uradno Polzela pa vendar Šoštanjčani vedno krenemo proti Gori Oljki iz Šoštanja,saj tja preko Lokovice in Velikega vrha vodi planinska pot ,ki jo oskrbuje naše društvo.Na vrhu prejmejo vsi pohodniki v čast praznika Sv. Neže trdo kuhano jajce,jubilejni pohodniki pa tudi priznanja za 10,20 in 30 kratno udeležbo na pohodu.Letos je bil to že 37. zimski pohod ,,Zdravju naproti ,, .To je prijeten vzpon na najvišji vrh Ložniškega gričevja 733m visoko in prijeten razglednik.Zelo prijeten izlet za nabiranje kondicije v bolj ležernih ,kratkih zimskih dneh.Agnes (Neža,Janja) častimo jo kot devico in mučenko.Komaj trinajst letno Nežo,hčer plemenitih rimskih staršev ,lepo in bogato naj bi vzljubil in zasnubil sin cesarskega namestnika Simfronija - tedaj so se v Rimu dekleta zaročala še čisto mlada a ga je odklonila,ker se je bila zaročila nebeškemu Ženinu. Postala je zavetnica čistosti devic,skavtinj,vrtnarjev,otrok,zaročencev,žrtev posilstva,živali -  zlasti ovac,pastirjev in ovčarjev. Najbolj znan pregovor pri nas je ,da Sv.Neža kuram ritke odveže,ker v tem času kokoši spet začnejo nesti jajca.Ponekod so na njen god v cerkvi darovali volno,vreme na njen god pa napoveduje letino. Če je sončno ,bo sadje črvivo.Dekleta so se ji včasih priporočala za ženina.Rodila se je v tretjem stoletju v Rimu in umrla prav tam v letu 304! Skoraj vedno je na slikah upodobljena z jagnjetom ,ki ga drži v naročju.

 
  07.01.2018, Borut Zajc:
Mrzlica

Mrzlica (1119m) je vrh v osrednjem severnem delu Posavskega hribovja med Čemšeniško planino in dolino Savinje ter Celjsko kotlino in Zasavjem.Na severozahodu pod vrhom je planinski dom.Na Mrzlici so prvo kočo postavili 1899,sedanji "Planinski dom na Mrzlici " pa je bil zgrajen 1963.Severna pobočja so večinoma porasla z bukvijo.Na južnih in zahodnih pobočjih so krčevine s travniki in pašniki,ki segajo vse do vrha planine in so domnevni ostanki nekdanjih pašnih planin.Pobočja so naseljena s samostojnimi kmetijami ali v obliki gručastih zaselkov do nmv. 800m.Mrzlica je v zadnjih nekaj letih postala izredno priljubljena izletniška točka ,posebej za obiskovalce iz Savinjske doline in Zasavja.S svojimi 1122m nadmorske višine je druga najvišja gora zasavskega hribovja in iz nje je tako,tako kot s Kuma izjemen razgled,saj so vsi bližji vrhovi precej nižji.Po nekaterih podatkih naj bi bila koča na Mrzlici celo najbolj obiskana planinska postojanka v slovenskem sredogorju v kar smo se lahko sami prepričali saj je bila koča polna ,kljub zelo neprijaznemu vremenu v času našega obiska.Osebje se je zelo izkazalo s hitro in dobro postrežbo raznolikih stvari.Kočo upravlja planinsko društvo Trbovlje in nudi okoli 70 ležišč v večih sobah.Tudi za najmlajše je poskrbljeno,saj so na travniku pred kočo številna igrala,ki so dobro vzdrževana.Koča sama je nekoliko pod vrhom Mrzice ( okrog 30m) in na vrh vodi strma pot skozi gozd.Na vrhu je razgledna plošča ,ki nam omogoča dobro orientacijo.Na Mrzlico vodi več planinskih poti iz Prebolda,Šempetra v Savinjski dolini,iz Trbovelj in tudi iz Zabukovice od koder smo prišli tudi mi ,vse pa trajajo cca. 3 ure zmerne hoje.Kadar vreme ni oblačno ali gosta megla kot v našem primeru je z vrha Mrzlice širok razgled.Na vzhodu vidimo Gozdnik ,Šmohor,Boč in Donačko goro,od vzhoda proti jugu se dvigajo Kopitnik ,Kozje,Lisca,Bohor,Gorjanci in Kum,z juga proti zahodu pa Snežnik,Javornike,Nanos in Julijce,od zahoda proti severu pa so Dobrovlje,Golte,Raduha,Peca...Pod nami na severu Savinjska dolina s Polzelo,Braslovčami,Preboldom in Žalcem,na jugu so revirji s Hrastnikom in Trbovljami ter na vzhodu dolina Rečice proti Laškem...

 
  26.12.2017, Borut Zajc:
Pohod Topolšica-Lomek - Sleme

Tradicionalni pohod PD Šoštanj na državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti je letos potekal že desetič zapovrstjo.Zbrali smo se kot vedno ob osmi uri zjutraj pred starim bazenom v Topolšici in od tam po kratki uvodni predstavitvi poteka pohoda mimo bolnišnice pričeli z vzponom na Lom.Po kratkem strmem delu čez gozd smo prišli do Adama,kjer se gozd odpre in v pasu se po celotnem pobočju vijejo posamezne domačije.Mimo hiš smo se povzpeli na kolovoz ,ki pripelje na vrh planote Lom.Pot kasneje deloma seka ovinke kolovoza in je ves čas speljana zelo lagodno ,tako,da vzpon do zapuščene Dražnikove domačije ,kjer je prvi daljši postanek hitro mine.Od Dražnika nas pot naprej vodi po kolovozu mimo vikendov do Vodovnika od koder se povzpnemo še do Ravsa,domačije ,ki stoji tik pod samim vrhom Loma - Lomek (883m nmv.)Od Ravsa se spustimo po travniku in nato skozi gozd do Banka .Od tu po novo asfaltirani cesti prispemo do Žlebnika.Vseh trideset današnjih udeležencev vključno s psičko Taro in psom Smukom posedemo pred domačijo ,seveda pa si z zanimanjem ogledamo novi  spominski objekt postavljen v spomin prerano preminulemu partizanskemu pesniku Karlu Destovniku - Kajuhu domačinu iz Šoštanja.Karel je bil vodja kulturniške skupine XIV.  udarne divizije NOV,ki se je namestila pri Žlebniku.Zvečer je hišo iznenada napadla nemška patrulja in Kajuh je bil že ob prvih strelih mrtev,posmrtno so mu leta 1953 podelili red narodnega heroja.Občina Šoštanj mu je letos postavila dostojno obeležje ob obletnici njegovega rojstva. Pot nadaljujemo z vzponom po gozdu do Orla in med potjo lahko opazujemo moč narave ,ki se je razbesnela v obliki vetroloma pred nekaj dnevi.V domu na Slemenu sledi daljši postanek ,kjer izkoristimo gostoljubnost novih lastnikov objekta ,se dobro okrepčamo in osvežimo po prehojeni poti,predsednik PD Šoštanj pa nam tudi vošči za praznike.Po spominski fotografiji z osebjem doma se poslovimo in počasi sestopimo v smeri Zavodenj.Na parkirišču Kavčnikove domačije nas pričaka šofer z busom in nas varno in udobno odpelje v dolino do naših jutranjih izhodišč. Tako smo v lepem vremenu izpeljali naš zadnji letošnji planirani pohod in se za letos poslovili med sabo.

SREČEN,VAREN IN USPEŠEN KORAK VSEM V LETU   2 0 1 8 ! 

 
  04.11.2017, Borut Zajc:
Izlet v neznano - Ajdovščina z okolico (Krožna pot po Angelski gori...)

Tokrat smo se podali v okolico Ajdovščine na tematsko pot po Angelski gori,ki je zasnovana kot krožna pot,kot ogrlica na kateri so nanizani biseri narave in dela človeških rok.So deli časa in zelo nazorno prikazujejo večno prilagajanje človeka naravi,njegovo odvisnost in možnost sobivanja tudi v ostrih in težavnih časih,kot tudi čarobno lepih razmerah matere Gore.Pot po Angelski gori ima 17 postaj na območju Otlice in Kovka.Pot lahko traja 5-6 ur ,lahko pa tudi cel dan odvisno od naše zainteresiranosti za stvari okoli nas. Otlica je 3km dolgo naselje v Vipavski dolini,ki leži ob cesti Predmeja - Col na Gori.Naš prvi cilj je bil Sinji Vrh (1002m),kamor vodi lahka planinska pot ,tik pod vrhom pa je tudi istoimensko gostišče ,kjer ponujajo domače specialitete in vipavska vina imajo pa tudi etnološko sobo s starinskimi predmeti,žal je bilo ob našem prihodu vse skupaj še zaprto - bili smo prezgodnji.Ob nadaljevanju poti smo se ustavili ob kamniti spirali ali polžu ,zgrajenem v slogu znamenitih suhozidav in je arhitekturno delo Damjana Paplerja zgrajeno iz okoliške kamnine.Pot nas je vodila tudi mimo Otliškega okna skozi katerega se pohodniku odpira čudovit razgled na Vipavsko dolino pod nami.Poznana je legenda o Otliškem oknu na Angelski gori.Nad vasjo Otlica naj bi hudič naredil v jezi luknjo s svojim rogom.Okno je dalo ime vasi Otlica .Zaradi njega naj bi bila namreč gora votla oziroma narečno " otla",vas pa je potem ime vrnila oknu.Sledil je spust proti zvončku želja pod oknom nekaj pa se nas je povzpelo nazaj kar skozi okno iz njegove spodnje strani.Sledil je ponoven strm spust proti dolini do izvira Hublja nad Ajdovščino.Hubelj je reka v dežnem obdobju pa hudournik ,ki teče skozi Ajdovščino.Izvir sestavlja več kraških izvirov v deževnem obdobju pravih slapov ,ki se združeni po dobrih dveh kilometrih izlijejo v reko Vipavo.Sledil je počitek in okrepčilo v gostišču ob izviru,kjer je tudi manjša HE in zajetje pitne vode za bližnjo dolino pričakal pa nas je tudi šofer ,ki nas je odpeljal na Turistično kmetijo "NA HRIBU - ŽORŽ".Sledil je zaključek ob dobri domači kulinariki in okusni regionalni kapljici.Po lepo preživetem jesenskem dnevu smo se varno vrnili v domače okolje.

 
  15.10.2017, :
Pokal mesta Šoštanj

V hotelu Vesna v Topolšici se je v soboto 14.10.2017 odvijal odprti parski turnir v bridžu. Udeležilo se ga je 31 parov iz vseh slovenskih klubov. 

 
  15.10.2017, Borut Zajc :
Raduha-Po gamsovih sledeh...

Raduha je 2062m visoka gora v vzhodnem delu Kamniško - Savinjskih Alp,od osrednje skupine ločena z globoko sotesko Savinje.Njeno vršno podolgovato sleme poteka in se zložno dviguje v smeri severovzhod - jugozahod ,iznad katerega se dvigujejo posamezni vrhovi,od najnižjega Jelovca (1845m),srednjega Laneža (1925m),do Male Raduhe (2029m) in najvišjega vrha Velike Raduhe (2062m).Njeno jugovzhodno pobočje je na vrhu strmo,pokrito s travo in nizkim ruševjem ,zložnejši srednji del je pokrit z redkim macesnovim gozdom,v tem delu pa ležijo tudi planine Arta,Javorje,Kal in Loka,na slednji stoji planinska postojanka Koča na Loki (1534m).V zahodnem delu pobočja na višini 1500 m leži Snežna jama ,najvišje ležeča slovenska turistična jama.Nižje prevladuje smrekov gozd.Zahodna in severna stran gore sta skalnati in padata prek ostenja na gozdnato uravnavo nad Savinjo oziroma planini Javorje in Grohat ,na kateri stoji Koča na Grohatu (1460m).

Naše izhodišče je bilo malo pred Solčavo pri Rogovilcu,sedaj lepo obnovljena starejša hiša od koder smo pot nadaljevali dobrih dvesto metrov vzdolž reke Savinje po asfaltni podlagi nato pa nadaljevali po stezi levo tik pred mostom čez Savinjo.Pot se dviguje nad levim bregom Savinje in je do kmetije Račnik markirana.Pri Račniku nadaljujemo levo navzgor po kolovozu preko travnika.Pot nas pelje po lovski stezi preko suhe struge mimo zelo velike skale ob levi strani poti.Tu se pot prične strmo vzpenjati vse do velikega skalnega oboka - Račkih vrat 1450m,imenovanih po najbližji kmetiji v okolici.Po kratkem počitku nadaljujemo po poti bolje brezpotju nad obokom,kjer je veliko izpostavljenih mest in zato zelo nevarnih za zdrs.Zaradi orientacijske zahtevnosti je treba imeti kar nekaj pustolovske in raziskovalne žilice ,za kar smo kasneje bogato poplačani.Obok nad vrati je prehoden a zahteva previdnost in nekaj plezalskih veščin.Precej varneje je prehoden s spodnje strani saj je v obratni smeri še zahtevnejše zaradi krušljivosti ,velike strmine in same ozkosti oboka.Čudovita panorama z vrha oboka nas nagradi za prehojeno pot.V nadaljevanju vzpona smo si enkrat pomagali tudi z vrvjo zaradi zelo strmega in krušljivega terena ter vsi uspešno prispeli do vršnega grebena in nato na sam najvišji vrh Raduhe.Po krajšem počitku ,fotografiranju smo se preko Durc spustili do koče na Grohatu in kasneje še do kmetije Bukovnik na 1327m ,najvišje ležeče v Sloveniji,kjer je parkirišče s prevozom proti domu.Raduha slovi po svoji bogati alpski flori.Med potjo smo opazili cele nasade rumenih pogačic,dlakavega sleča,lepega jegliča,Zoisove zvončnice ,planik in še česa.Naša tura je bila precej zahtevna ,opravili smo z veliko višinske razlike od Rogovilca ,ki leži na le 590m,do Raduhe na 2062m in nazaj, nekateri skoraj do izhodišča.Preživeli smo lep jesenski dan na brezpotjih okoli Raduhe,kjer je narava še tako prvinska in udeleženci se že veselimo naslednjega pohoda po širnih brezpotjih ,če ne prej pa naslednje leto v našem jesenskem terminu.

 
 Vreme
Kliknite za vreme
 Oglaševanje
Muzej usnjarstva na Slovenskem
MKC Šoštanj
Elektra Esotech na Facebooku
Spletna prodajalna www.copati.com
Sprehajalno-kolesarske poti ob Družmirskem in Velenjskem jezeru
Krajevna skupnost Šoštanj
Oglaševanje na Portalu Šoštanj.info
Stran:   1   2   3   4   5   6   7   8   9   10   11   12   13   14   15   16   17   18   19 
Prikaz: 1 - 20 od 368
 
 

- CIGRAD D.O.O. KOŠARKARSKI KLUB ELEKTRA KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ KRS ŠOŠTANJ, Z.O.O.
JEZIKOVNA ŠOLA LINGUA MEŠANI PEVSKI ZBOR SVOBODA ŠOŠTANJ MLADINSKI KULTURNI CENTER ŠOŠTANJ MUCA COPATARICA ODBOJKARSKI KLUB ŠOŠTANJ - TOPOLŠICA
PLANINSKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ ŠBK ŠPORTNA ZVEZA ŠOŠTANJ ŠD ŠOŠTANJ -