Iskanje      Pišite nam
 
Uporabnik: Geslo:     
 Prireditve  Novice:
17.06 - 31.08.2019
Poletno branje in vrečke poletnega branja
01.07 - 31.08.2019
Izposojna razstava
01.07 - 31.08.2019
Poletna razigranost
01.07 - 31.08.2019
Zvone A. Čebul, zbiratelj: V poletu skozi Šoštanj
01.07 - 31.08.2019
Poletno branje

 Športne prireditve
20.07 - 21.07.2019
[planinstvo] Planinska tura Škednjovec (2309 m), Mali in Veliki Draški vrh (2243 m)
20.07 - 21.07.2019
[planinstvo] Planinski izlet Planina Krstenica in Viševnik (2050 m)
10.08 - 11.08.2019
[planinstvo] Planinski izlet in tura v Naravnem parku Ela (Davos - Švica)
17.08 - 24.08.2019
[planinstvo] Planinski tabor za osnovnošolce ČEZSOČA 2019
25.08.2019
[planinstvo] Planinska tura Kamniška Bistrica (600m) – Kalška gora (2047m)

 Nove spletne strani
PGD Šoštanj - mesto
Župnija Šoštanj
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj
Gostilna Acman
MKC Šoštanj
 Najbolj obiskane
Krajevna skupnost Šoštanj
Muzej usnjarstva Šoštanj
Stojan Špegel
PGD Šoštanj - mesto
Župnija Šoštanj

 Mali oglasi
  Trenutno še ni oglasov...

 ANKETA

Ni aktivne ankete!

Prikaži ostale ankete »


 VREME

 Pošlji povezavo 
VSE šport kultura, umetnost gospodarstvo šolstvo
kronika lokalna samouprava turizem, zabava religija splošno

Odziv TEŠ: CE Delft in Focus zavajata javnost
29.11.2011 Janja Štrigl, 719 ogledov, 0 komentarjev 

Včeraj so bili javnosti predstavljeni izsledki študije, ki so jo po naročilu slovenskega društva Focus izdelali analitiki nizozemskega podjetja CE Delft. V nadaljevanju podajamo prikaz napačnih in zavajajočih zaključkov podanih v študiji.

 

  1. Ne drži, da TEŠ v alternativah izgradnji bloku 6 ni predvidel nobenih realističnih scenarijev (obnove blokov 4 in 5, manjše enote, obnovljivi viri energije) ter da NIP4 ne primerja projekta Bloka 6 z alternativnimi možnostmi. NIP 4 je investicijski program izgradnje nadomestnega bloka 6 in ne študija možnih alternativ. TEŠ je v času pred investicijo izvedel veliko študij, ki so obravnavale tudi alternativne variante v primerjavi z gradnjo nadomestnega bloka 6, a se je gradnja nadomestnega bloka 6 moči 600 MW izkazala za najprimernejšo. Vse možne alternative so bile ustrezno predstavljene tudi vsem pristojnim organom.
  2. Podatek, da bo cena bloka 6 po metodi »over night costs« 2,194 mio EUR/MW, ne drži. »Over night costs« je metodologija, ki se v mednarodnem merilu uporablja kot sprejemljiva metoda za primerjavo investicij. Pri tej metodi se stroški investicije v EUR/MW primerjajo brez stroškov financiranja in po stalnih cenah. Cena nadomestnega bloka 6 po »over night cost« metodi je torej 1,79 mio EUR/MW. Vrednosti 2,194 zato ne moremo komentirati, saj ne razumemo, kako so jo izračunali avtorji poročila. Bi pa vsekakor želeli poudariti, da smo veseli, da so demantirali trditve nekaterih vidnih predstavnikov političnih strank, da je nadomestni blok 6 najdražja premogovna termoelektrarna na svetu. Vidimo namreč lahko, da je v njihovem poročilu obravnavana češka termoelektrarna na lignit, ki je edina od obravnavanih elektrarn primerljiva projektu nadomestni blok 6, bistveno dražja kot projekt izgradnje nadomestnega bloka 6 TEŠ.   
  3. Ne drži navedba, da se po letu 2028 učinkovitost izkoristka pretvorbe premoga v toplotno energijo poveča.  Izkoristek pretvorbe premoga v toplotno energijo se ne poveča, ampak je do leta 2028 predvideno, da bo v omejenem obsegu delovala še toplotna postaja bloka 5, ki ima bistveno slabši izkoristek kot toplotna postaja nadomestnega bloka 6. To je tudi razlog, da poraba premoga, kljub identični proizvodnji toplotne energije, po letu 2028 pade. To je razvidno v tabeli 13.3 NIP 4 (http://www.te-sostanj.si/default.asp?id=211). S tem tudi odgovarjamo na trditev okoljevarstvenikov, da je poraba premoga za proizvodnjo toplotne energije, glede na nespremenjeno količino proizvodnje, prenizka.     
  4. Trditev, da ne vedo, ali je CO2, proizveden ob proizvodnji toplote, upoštevan v ekonomiki investicije,« je absurdna. V tabeli 13.4 NIP4 (http://www.te-sostanj.si/default.asp?id=211) je jasno navedeno, da je CO2, proizveden ob proizvodnji toplotne energije, že upoštevan v ekonomiki projekta.   
  5. Prihodki iz naslova drugih dejavnosti se ne bi smeli vključevati v ceno premoga je trditev, ki ne drži. Premogovnik Velenje (PV) je v preteklih letih v prestrukturiranje skupine investiral iz naslova prostih denarnih tokov osnovne dejavnosti (izkop premoga). Skozi višjo ceno premoga v preteklosti je bilo torej omogočeno investiranje v prestrukturiranje. S tega vidika je tudi razumno, da se investirana sredstva vrnejo nazaj v PV in tako kompenzirajo nižjo ceno v prihodnosti na račun višje cene v preteklosti.   
  6. Popolnoma nerazumna je trditev, da bi v primeru, da bi bila cena premoga 2,62 EUR/GJ, to pomenilo od 50 do 70 mio EUR dodatnih stroškov na letnem nivoju. Tudi če bi bila cena premoga res 2,62 EUR/GJ (0,37 EUR/GJ višja od pogodbeno dogovorjene med TEŠ-PV-HSE), bi to pomenilo dodatnih 15 mio EUR stroškov in ne od 50 do 70 mio EUR, kot navajajo avtorji poročila. Očitno gre v poročilu za napako pri izračunu.  
  7. Še eno zavajanje je trditev, da proizvodnja CO2 iz bloka 6 ni eksplicitno podana v NIP4. V tabeli 13.4 NIP4 (http://www.te-sostanj.si/default.asp?id=211) so jasno prikazani podatki emisij CO2 za vsako posamezno proizvodno enoto TEŠ v celotni življenjski dobi, torej so natančno prikazani tudi podatki za nadomestni blok 6.  
  8. Ne drži, da je v skupne stroške CO2 vključen le CO2 za proizvodnjo električne energije, ne pa tudi CO2 za toploto, RDP in zagone. V  NIP 4, poglavje 13.1 (točka 28), je jasno napisano (http://www.te-sostanj.si/default.asp?id=211), da so tudi stroški CO2 za toploto, RDP in zagone upoštevani že od leta 2015 naprej, torej še bolj konzervativno, kot to predvidevajo avtorji poročila. To bi lahko enostavno ugotovili, če bi stroške CO2 iz priloge 3 k NIP4 delili s ceno premoga iz tabela 13.5 v NIP4.  
  9. Avtorji poročila navajajo, da bi bila lahko cena CO2 kupona leta 2050 od 30 do 70 EUR/t CO2, NIP4 pa upošteva ceno 71 EUR/t CO2, ter da TEŠ ni upošteval možnosti, da bi EU lahko povišala mejo znižanja emisij CO2 iz -20 % na -30 %. V NIP4 smo glede prihodnje cene CO2 kuponov uporabili izredno konzervativen pristop. V primeru uporabe nižjih cen CO2 (ki bi bila glede na vsa pričakovanja povsem legitimna), bi se  interna stopnja donosa (IRR) projekta dvignila bistveno nad 9 %. Glede na to, da so cene CO2 v NIP4 določene bistveno višje, kot kažejo prihodnje napovedi (tudi najbolj pesimistične), menimo, da s tem dokazujemo tudi to, da bomo lahko več kot zadostili tudi skrajnemu možnemu scenariju po 30 in več odstotnem znižanja CO2 emisij.  
  10. Zavajanje je trditi, da TEŠ/HSE na trgu ne bo mogel prodati dodatnih 1000 GWH električne energije iz bloka 5, kar bistveno poslabša ekonomičnost investicije. Ekonomičnost investicije se računa le za dotično investicijo (torej za nadomestni blok 6). Ne-proizvodnja bloka 5 torej v nobenem primeru ne spremeni ekonomičnosti investicije v nadomestni blok 6. Ob tem želimo poudariti, da je proizvodnja iz bloka 5 za TEŠ nevtralna, saj je lastna cena tako visoka, da proizvodnja iz te enote ob rednem obratovanju ne prinaša dobičkov. Proizvodnja iz bloka 5 bi bila smiselna le v primeru pomanjkanja električne energije v Sloveniji, ko bi bilo vsekakor bistveno bolje obratovati z blokom 5, kot pa električno energijo uvažati po zagotovo veliko višji ceni.     

Izračun donosnosti projekta kot tudi njegovo siceršnjo ekonomsko, ekološko in energetsko ustreznost sta v okviru skrbnega pregleda opravili tako EIB kot EBRD, v okviru revizije investicijskega programa, pa je izračunano ekonomičnost projekta potrdilo eno največjih svetovnih svetovalnih podjetij KPMG (s 138.000 zaposlenimi) ter pozitivno ocenil tudi dr. Peter Groznik, eden največjih strokovnjakov na tem področju v Sloveniji.  


 

 Komentarje lahko dodajajo samo registrirani in prijavljeni uporabniki portala.

Registriraj se »

Prijavi se »

 Vreme
Kliknite za vreme
 Oglaševanje
Muzej usnjarstva na Slovenskem
MKC Šoštanj
Elektra Esotech na Facebooku
Spletna prodajalna www.copati.com
Sprehajalno-kolesarske poti ob Družmirskem in Velenjskem jezeru
Krajevna skupnost Šoštanj
Oglaševanje na Portalu Šoštanj.info
 
 
    ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI DAN (16.07.)
 
16.07.1978  Zgodilo se je ... 16. malega srpana 1978
16. julija leta 1978 so se družmirski gasilci ob praznovanju 70. obletnice društva zadnjič zbrali pred svojim gasilskim domom v Družmirju, saj so dom kmalu po slovesnosti zaradi ugrezanja tal podrli;
 
 
16.07.1981  Zgodilo se je ... 16. malega srpana 1981
16. julija leta 1981 ob 10. uri pa je na Andrejevem domu na Slemenu in na dveh kmetijah v Šentvidu nad Zavodnjami zasvetila električna luč;
 

- CIGRAD D.O.O. KOŠARKARSKI KLUB ELEKTRA KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ KRS ŠOŠTANJ, Z.O.O.
JEZIKOVNA ŠOLA LINGUA MEŠANI PEVSKI ZBOR SVOBODA ŠOŠTANJ MLADINSKI KULTURNI CENTER ŠOŠTANJ MUCA COPATARICA ODBOJKARSKI KLUB ŠOŠTANJ - TOPOLŠICA
PLANINSKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ ŠBK ŠPORTNA ZVEZA ŠOŠTANJ ŠD ŠOŠTANJ -