Rotovnikova jama se je z vsemi značilnostmi kraške jame razvila v hribu Skorno pri Šoštanju na nadmorski višini 362 m. Hrib Skorno (727 m), ki spada v predalpski svet južnih apneniških alp, sestavljajo pretežno karbonatne kamenine (apnenec, dolomit), nekaj pa je tudi vulkanskih kamenin.
Zgodovina Rotovnikove jame je kratka, saj je bila jama odkrita šele leta 1978 in sicer po naključju pri urejanju temeljev stanovanjske hiše.
Skupna dolžina urejenih rovov znaša 60 m, še vedno pa se urejajo novi.Vhod v jamo je iz lepo urejenega predjamskega prostora, kjer se je možno tudi okrepčati. Pot vodi naprej v kapniški rov, ki se rahlo vzpenja. Sledi kamin s stopnicami, dolg 9 m. Na vrhu je izredno lep dvorana (Aragonitna dvorana), v kateri dominirata dva kapniška stebra ter razne kapniške tvorbe in izredno redki aragonitni ježki. Tudi sicer je jama popolnoma zakapana in obdana z jamskim okrasjem (stalagmiti, stalaktiti, baldehini, cevčice...).
Rotovnikova jama je pravi primer kraške učilnice. Zanimiva je tako za osnovno in srednješolsko mladino kot tudi za strokovnjake

To potrjuje tudi število obiskovalcev, ki se iz leta v leto povečuje. Vsekakor je Rotovnikova jama najpomembnejša na tem območju in postaja znana že tudi preko slovenskih meja. Odkar je turistično urejena, predstavlja pomembno turistično točko v Šoštanjski občini.
Največja posebnost in zanimivost Rotovnikove jame je vsekakor mineral aragonit (CaCO3). V igličasti obliki, v kakršni se pojavlja v Rotovnikovi jami, ga lahko najdemo le še v dveh slovenskih jamah in sicer v Ravenski jami nad Cerknim in v Kamniški jami.

 

Skorno
cerkev sv. Antona
cerkev sv. Mihaela